Poslovna komunikacija je lekcija ki je ne pozabiš

, , ,

Ko sem začel s svojo prvo službo, sem bil prepričan, da je najpomembnejše predvsem znanje. Nisem si mislil, da me bo delo v kolektivu naučilo predvsem nekaj drugega, kar niti ni bilo povezano z znanjem, ki sem ga rabil na tej poziciji. Hitro sem namreč videl, da znanje ni najpomembnejše, oziroma tako pomembno, kot sem si mislil. Zdelo se mi je, da če bom znal opravljati svoje delo, bo vse ostalo prišlo že samo od sebe. A hitro sem ugotovil, da ima tukaj poslovna komunikacija še skoraj da največji pomen.

Spomnim se sestanka, kjer sem moral predstaviti nek svoj projekt. Bil sem dobro pripravljen, vse sem imel zapisano ter najpomembnejše, vse sem dobro razumel. A ko je prišel na vrsto moj govor, nisem več bil tako prepričljiv. Reči, ki sem jih sam razumel, ter sem vedel o čem se gre, nisem znal dobro razložiti. Način namreč ni bil primeren, da bi predstavil neko idejo in projekt ljudem, ki zanj še niso slišali, meni pa je bilo vse samoumevno. Govoril sem prehitro, preveč zapleteno, kolegi pa niso vsega razumeli. Po sestanku mi je dal šef enostaven nasvet. Rekel m je, da ni pomembno samo to, kar poveš, ampak tudi to, kako poveš. Takrat sem se začel zavedati, da je poslovna komunikacija veščina, ki se jo bo treba naučiti.

Poslovna komunikacija je lekcija ki je ne pozabiš

Kasneje sem se začel zaradi te lekcije veliko bolj osredotočati na to, kako razlagam reči. Sam ton glasu, telesna govorica in tempo govora je že zelo pomemben. Presenečen sem bil nad tem, kako se je odnos s sodelavci izboljšal, ko sem začel komunicirati bolj odprto in razumljivo. Takrat sem začel opažati čisto drugo plat tega dela in same komunikacije.

Zato danes dobro vem, kako pomembna je poslovna komunikacija. To je skoraj bolj važno, kot samo znanje na določenem delavnem mestu, kajti večina dela se izvaja v kolektivu in skupinah, tako da mora biti znotraj vse jasno in nazorno. Več o temi preberete tukaj: https://www.markokotnik.com/si/blog/poslovna-komunikacija.

Zakaj in kdaj uporabiti gnojilo za travo, da bo trava bolj zelena

, , , ,

Vsak si želi imeti na svojem dvorišču lepo, gosto in živo zeleno travo, vendar samo voda in redno košenje nista dovolj. Ker je tudi trava rastlina, potrebuje hranila za rast – tako kot obstaja gnojilo za rože, obstaja tudi gnojilo za travo, ki lahko naredi veliko razliko med povprečno in vrhunsko urejeno zelenico.

Zakaj in kdaj uporabiti gnojilo za travo, da bo trava bolj zelena

Gnojilo za travo po zimi obnovi trato, ki je zaradi mraza in obremenitev izgubila del hranil. Redno gnojenje poveča gostoto ruše, zmanjša prostor za plevel in travi vrne živo zelen odtenek, ki ga vsi občudujemo. Najbolj priporočljivo je gnojilo za travo uporabiti spomladi, med marcem in aprilom, da spodbudimo rast takoj po zimi. Tudi poleti je smiselno gnojiti v manjših odmerkih, da trava lažje preživi vročino in ostane gosta. Jeseni pa izberemo gnojilo za travo z manj dušika in več kalija, da utrdimo korenine in pripravimo trato na zimo. Vedno je bolje gnojiti večkrat v manjših količinah kot enkrat preveč. Pri izbiri imamo na voljo mineralna (hitrejši učinek) in organska gnojila (bolj naravna in dolgotrajnejša). Ključno je, da gnojilo za travo enakomerno raztrosimo z ročnim ali vozičnim raztrosilnikom; po gnojenju trato zalijemo, da hranila prodrejo v zemljo in se aktivirajo. Za pregled ponudbe in dodatne nasvete obiščite humko-shop.si.

Tako kot pri zalivanju je tudi pri gnojenju najbolje delati zgodaj zjutraj ali ob oblačnem dnevu, da se izognemo vročini in izhlapevanju vlage. Upoštevajte priporočene odmerke in redno odstranjujte odmrle delce trate, da hranila učinkoviteje dosežejo korenine.

Protetika mi je vrnila nasmeh in samozavest

, , , ,

Dolga leta nisem polagal velike pozornost na svoje zobe. Že od mladosti sem imel kar nekaj težav, a sem jih pogosto preprosto odrival na stran. Potem pa je prišel trenutek, ko sem izgubil zob in se prvič zavedal, kako velik vpliv ima lahko to na vsakdanje življenje. Težava je bila predvsem v moji samozavesti. Moji zobje mi že tako ali tako niso bili najbolj všeč, a ko mi je odpadel tisti zob, sem imel še večje težave. Kar nisem se želel več smejati z zobmi, ter sem jih vedno skrival.

Protetika mi je vrnila nasmeh in samozavest

Zaradi moje samozavesti in “grdega” nasmeha sem zato začel iskati kakšne rešitve. Seveda mi je takoj na pamet prišla protetika, kajti na ta način se po navadi rešuje tovrstne reči. Kljub nekaj začetnim dvomom sem se odločil, da se posvetim pri zobozdravniku. On bi mi lahko namreč najbolje razložil, kako to poteka, kaj lahko pričakujem, ter če mi lahko zobna protetika sploh pomaga. Posvet pa mi je še kako pomagal zaradi tega, ker sem imel na začetku občutek, da bo umetni zob nekaj neprijetnega, ter se na to ne bom moral nikoli navaditi. A zobozdravnik mi je lahko pojasnil, kakšne so možnosti. Od mostičkov in protez, do implatatov. Tako mi je lahko pomagal najti rešitev, ki je najbolj ustrezala mojemu primeru. 

Tedaj sem prvič prejel protetično rešitev, nad katero sem bil še kako presenečen. Navdušilo me je, kako naravno je vse skupaj izgledalo. Zobje so bili prilagojeni tako, da so se povsem ujemali z mojimi, občutek pa je bil veliko boljši, kot bi si lahko predstavljal. Nenadoma sem lahko spet normalno jedel, govoril in se predvsem nasmehnil tako, kot nekoč. 

Zato mi je protetika res povrnila vso mojo staro samozavest, ter sem še kako vesel, da sem se končno odločil za to opcijo. Ta je bila več kot očitno tista prava, ter nekaj, kar bi moral storiti že prej. 

Gotovina ali pos terminal

, , ,

Ko sem pred dvema letoma odprl svojo majhno trgovinico z domačimi izdelki, si nisem mislil, kako hitro se bo svet prodaje spreminjal.

Sprva sem kupce stregel z odprto denarnico in drobižem v žepu, skrbno vračal cent za cent in v zvezek beležil vsak dnevni izkupiček. Bil sem ponosen na svojo pristnost, na osebni stik in na zaupanje, ki sem ga gradil z vsako prodajo. A časi se spreminjajo. Kupci so začeli prihajati z vedno manj gotovine. Najprej so me vljudno spraševali ali imam pos terminal. Ko sem odkimaval, so nekateri žalostni odšli, drugi pa vseeno kupili nabrano, a z vidnim nelagodjem, ker so morali na hitro poiskati bankomat, da so lahko dvignili gotovino in plačali kupljeno. Po nekaj mesecih sem spoznal, da izgubljam stranke, pa ne zaradi izdelkov, temveč zaradi načina plačila. Odločil sem se in v trgovino pripeljal pos terminal.

Gotovina ali pos terminal

Uvedba je bila preprosta, uporaba pa še bolj. Stranke so bile navdušene. Plačila so postala hitra, brez iskanja kovancev in brez dolgega čakanja na vračilo. Jaz pa sem na koncu dneva preprosto pritisnil na gumb in imel jasen pregled nad vsem, zneski, časi transakcij, celo povprečno vrednost nakupa. Zdi se, da je pos terminal resnično prinesel red in učinkovitost. Brez večerne matematike, brez zmede ob menjavi zaposlenih. Sistem mi je omogočil tudi boljše sledenje zalogam in pripravo mesečnih poročil za davčno upravo. Na poslovni ravni so bile to same prednosti. A včasih, ko kdo od starejših kupcev še pride z bankovcem v roki, začutim nostalgijo. Spomnim se stiskov rok, iskrenih nasmehov in prijaznega klepeta, ki ga je zamenjal le še pisk elektronske naprave. Uporaba pos terminala je zagotovo prinesla preglednost in hitrost, a hkrati, počasi in tiho, izginja gotovino. Vprašanje, ki ostaja, ni več ali bomo sprejeli plačilne kartice, temveč, kako dolgo bo še gotovina imela mesto v naši vsakdanji izmenjavi blaga.

In čeprav srce pravi eno, se poslovni razum vedno bolj nagiba k digitalnemu.

Skladiščenje Koper me je definitivno naučilo veliko

, , , , ,

Ko sem iskala svojo prvo zaposlitev, sem definitivno izkoristila katero koli možnost sem dobila. Prva možnost, ki se mi je pojavila, je bilo skladiščenja Koper. Nisem pričakovala, da bom šla v te vode, ampak kot sem že rekla, bila sem pripravljena sprejeti karkoli. S to službo sem bila precej zadovoljna in tega res nisem morala verjeti. Skladiščenje Koper me je res veliko naučilo. To znanje sem definitivno lahko prenesla tudi naprej na druga delovna mesta. Skladiščenje Koper je definitivno služba, ki pri meni ni trajalo dolgo časa, saj sem vedela, da bom zelo hitro začela iskati novo službo. Najprej so mi v tej službi ponudili promocijo, ampak jaz sem se vseeno odločila, da bom preizkusila tudi kaj drugega.

Skladiščenje Koper me je definitivno naučilo veliko

Vedela sem, da nočem ostati v istem podjetju. Želela sem preizkusiti tudi kaj novega, saj bi se tako moj CV precej širil za neko novo službo. Potem sem prav tako zelo hitro dobila. Kar me je precej presenetilo. Slišala sem, kako ljudje težko dobijo službo in ko sem jaz tako hitro dobila službo, mi to definitivno ni bilo jasno. Ugotovila sem, da moraš precej vztrajati. To je tudi nekaj, kar me je skladiščenje Koper tudi naučilo. Bila sem res zelo ponosna na svojo karierno pot, saj sem začela nekje, kjer res nisem mislila, da bom pristala. Od tam je šla moja karierna, pot sem postal navzgor. Kljub temu, da je bila tudi služba, skladiščenje zelo zelo dobra, sem vseeno želela tudi kaj drugega.

Skladiščenje Koper je nekaj, kar bi priporočala čisto vsem, ki še nimajo nobenih izkušenj v delovnih okoliščinah. To delovno mesto te bo naučilo, kako poteka fizična dela. Prav tako pa boš seveda se navadil veliko drugih stvari, kot je na primer papirologija in pa kako biti organiziran. Tudi to so zelo pomembne funkcije, ki jih moraš poznati. To so neke osnove za pot naprej, ki jih lahko definitivno osvojiš na tem delovnem mestu.

Samoplačniški zobozdravnik je bila prava izbira zobozdravstva

, , , ,

Vedno sem bil tisti, ki je glede zdravja zobovja čakal vse do zadnje minute. Nikoli se namreč nisem preveč obremenjeval s tem, da se moram odpraviti do zobozdravnika. To pa je postala kar velika težava, kajti s časom, ker nisem obiskoval zobozdravnika, so se mi pojavile številne težave glede mojih zob. To pa se je predvsem poznalo po bolečinah, ki so se kar naenkrat pojavile, ter me začele zelo motiti.

Ko pa sem se eno noč, kar sredi noči zbudil, pa sem vedel da je to to. V tistem momentu sem si rekel, da si moral sedaj nujno poiskati zobozdravnika. Zavedal sem si, da lahko te težave hitro napredujejo, ter se mi lahko zakomplicira moje zdravje. To pa je bila zadnja stvar ki sem si jo želel.

Samoplačniški zobozdravnik je bila prava izbira zobozdravstva

V tistem trenutku pa sem se srečal s pomembnim vprašanjem. Javno zobozdravstvo ali samoplačniški zobozdravnik. Vedel sem namreč, da je lahko javno zobozdravstvo kar tečno, v smislu dolgih čakalnih vrst. Ker pa sem se sedaj odločil, da čim hitreje poskrbim za vse te moje težave z zobmi, pa sem vedel, da bo za to potrebnih več terminov. Tako pa je bil odgovor očiten, torej samoplačniški zobozdravnik.

Pri izbiri te opcije pa sem vedel, da me bo to nekaj stalo. Glede na to, da pa je bilo v igri moje zdravje, sem bil pripravljen zapraviti nekaj denarja. Zdravje je namreč neprecenljivo.

Zato pa sem začel aktivno iskati različne privat zobozdravnike. Želel sem namreč najti res tistega najboljšega, za katerega bom tudi vedel, da je njegovo delo kvalitetno in trajnostno. Po nekaj iskanja in zanimanja pri prijateljih, pa sem nato le našel tistega pravega zobozdravnika. Z njim pa sem lahko nato v roku pol leta poskrbel za vse težave v zvezi z mojimi zobmi. Zato pa, če bi se spet srečal s to odločitvijo, bi bil samoplačniški zobozdravnik moja odločitev.  

Naša dvižna garažna vrata so zanimala tudi soseda

, , , , ,

Z možem sva se odločila, da bova pospravila eno od garaž in naredila malo prostora za dostave postelje, ki bo bila tam začasno, dokler ne odstranimo stare postelje iz otroške sobe. Ta garaža nam služi za kolesa in motor in razne rezervne dele za motor in gume za avto.

Ko sva zlagala v garaži stvari, je mož rekel, da še dobro, da se nam vrata ne odpirajo navznoter, saj bi nam zmanjkalo dosti prostora. Tako imamo pa dvižna garažna vrata, ki se odpirajo po vodilih pod strop. To so sekcijska garažna vrata. Narejena so iz panelov, ki so med seboj povezana. Paneli so izolirani, tako da so ta dvižna garažna vrata toplotno in zvočno izolirana. Odločila sem se, da jih bom malo počistila.

Naša dvižna garažna vrata so zanimala tudi soseda

Tudi mož jih je malo pregledal in počistil vodila. Zadnje čase so postala malo bolj glasna, zato je pregledal tudi koleščka. Kakšne dve leti nazaj smo imeli servis na teh vratih, ker so koleščka postala tako glasna in cvileča. Ko so prišli iz servisa, so jih očistili in zamenjali dva koleščka. Pustili so nam tekočino, da jih vsake toliko malo posprejamo in jih na ta način vzdržujemo. Ko sva tako čistila garažo in vrata, se je ustavil sosed in malo poklepetal. Ogledal si je naša dvižna garažna vrata, in rekel, da si bo tudi on naredil taka vrata. Vprašal je, če mu lahko priporočava kakšno firmo, ki izdeluje ta vrata. Z veseljem mu je mož povedal in naštel vse prednosti teh garažnih vrat.

Najboljša je ta, da lahko avto parkiraš kar pred vrati, saj ne zavzemaš prostora za odpiranje vrat. Tako ostane tudi zunaj garaže prostor. Mi smo z našimi garažnimi vrati zelo zadovoljni in upam, da bo bil z njimi zadovoljen tudi sosed. Imel bo možnost izbirati panele, ki bodo sestavljala vrata. Na voljo so v različnih barvah in vzorcih.

Strešna kritina ne čaka

, , ,

Ko sva s punco kupila staro hišo, sva vedela, da naju čaka precej dela. Ampak vse sva si lepo razporedila. Najprej notranja prenova, potem fasada, strešna kritina pa lahko še malo počaka. No, lahko bi, če ne bi že prvo zimo ugotovila, da streha ni več to, kar bi morala biti.  

Najprej se je začelo s kapljanjem v podstrešju. ‘Ah, sej to ni nič, malo kondenz,’ sem si mislil. Potem pa je en dan prišel močan dež in začelo je konkretno zamakati v dnevni sobi. Takrat ni bilo več dvoma. Strešna kritina gre v prenovo takoj.  

Ko sva začela iskati opcije, sva bila čisto izgubljena. Opečnata, betonska, kovinska, moderna kritina v panelih… Vsak je imel svoje mnenje. En je rekel, da je opeka edina prava rešitev, drug je trdil, da je kovinska boljša, tretji je bil prepričan, da brez betona sploh nimaš prave strehe. Na koncu sva šla k strokovnjaku, ki nama je razložil prednosti in slabosti vsake vrste strešne kritine in kaj bo najbolj ustrezalo najini hiši.  

Odločila sva se za lahkotno, a trpežno kovinsko strešno kritino, ker je bila idealna za starejše hiše in odporna na vse mogoče vremenske razmere. Ko so mojstri prišli in začeli odstranjevati staro streho, je bila situacija še slabša, kot sva mislila. Nekaj let več in bi morali menjati še tramove.  

Strešna kritina ne čaka

Po nekaj dneh dela je bila nova strešna kritina postavljena in prvič po dolgem času sva vedela, da naju pri vsakem dežju ne bo več skrbelo. Ko je padal prvi močan naliv po prenovi, sva stala pod napuščem in samo poslušala, kako voda lepo odteka.  

Če si kdo misli, da lahko streho pusti še par let, mu rečem samo: ne čakaj predolgo. Dobra strešna kritina je zlata vredna, ker ti ne samo prihrani skrbi, ampak tudi dolgoročno varuje hišo pred veliko večjimi problemi.

Spomin na tovarno kjer so proizvajali ročne svetilke živi le še v muzeju

,

Rožnato mesto v Rožni dolini ima bogato zgodovino. Veliko pomembnih dogodkov se je v tem mestu dogodilo in zaznamovalo mesto in njegove prebivalce.

Mesto ima v bližini glavnega trga muzej sodobne zgodovine. V muzeju so razstavljeni predmeti in osebne stvari pomembnih meščanov. Posebno mesto ima tudi spomin na nekdanjo tovarno svetilk, ki je delovala v Rožnatem mestu. Tovarno je postavil gospod Hribar v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Proizvajali so ročne svetilke različnih oblik in moči. Proizvodnjo so sprva pričeli kar pri Hribarjevih doma v garaži, s časom ko se je povpraševanje povečevalo , so svojo proizvodnjo preselili v najete prostore kjer so svetilke proizvajali štiri leta. Nato se je gospod Hribar odločil kupiti zemljišče na obrobju mesta in sezidal tovarno.

Spomin na tovarno kjer so proizvajali ročne svetilke živi le še v muzeju

V tovarni so ročne svetilke sprva proizvajali v eni nato v dveh in nazadnje celo v treh izmenah. Tovarna je poslovala zelo uspešno in veliko prebivalcev Rožnatega mesta je našlo svojo zaposlitev v tovarni svetilk. Tovarna je proizvajala ročne svetilke za domači trg s časoma pa so pričeli tudi z izvozom v sosednje države in kasneje po celem svetu. V vseh teh letih so morali večkrat širiti tovarno saj je za večkrat presegla svojo začetno proizvodnjo. Čez leta pa so se Hribarjevi potomci odločili in proizvodnjo preselili na Kitajsko. Zaradi cenejše delovne sile in materiala. Mesto je izguba tovarne močno zaznamovala. Veliko ljudi je ostalo brez zaposlitve oziroma so si morali delo poiskati drugje.

Sedaj v Rožnatem mestu na obstoj tovarne spominja samo še stalna razstava namenjena tovarni svetilk. Poslovne prostore tovarne so lastniki po kosih razprodali in nastala so manjša podjetja, ki so svoje poslovne prostore našla v nekdanji tovarni svetilk.

V muzeju so razstavljeni modeli svetilk ki so jih proizvajali , fotografije zunanjosti in proizvodnje, nekaj strojev in reklamnega materiala iz začetkov poslovanja tovarne. Muzej ima prost vstop zato vas vabimo, da ga obiščete če boste kdaj v Rožnatem mestu.

Zavarovanje avta: kako sem skoraj ostal brez njega

, , , ,

Vsako leto ista pesem: zavarovanje avta zapade, jaz pa to ugotovim zadnji trenutek. Ampak letos je šlo še korak dlje.  

Bil je petek popoldne, že sem sanjal o vikendu, ko mi zazvoni telefon. Zavarovalni agent. Takoj sem vedel, zakaj me kliče. Zavarovanje avta. ‘Gospod, vaše zavarovanje poteče danes.’ Če ne podaljšam zavarovanja, jutri ne smem na cesto.

Hitra odločitev ali raziskava?

Moja prva misel je bila, pa saj, dajmo isto zavarovanje kot lani, samo da bo mir. Ampak potem sem se spomnil, da mi je prijatelj prejšnji teden razlagal, kako je prihranil, ker je dejansko preveril več ponudb. Rekel sem si, da ne bom spet nasedel prvi ponudbi, letos bom bolj pameten.  

Odprl sem računalnik in v nekaj minutah ugotovil par zanimivih stvari:  

  • Iste stvari lahko pri različnih zavarovalnicah stanejo čisto različno.  
  • Obvezno zavarovanje je pri vseh podobno, ampak pri dodatkih se skrivajo velike razlike.
  • Nekatere zavarovalnice ponujajo popuste, če dodaš še kakšno drugo zavarovanje zraven.

Zavarovanje avta: kako sem skoraj ostal brez njega

Moj avto ni ravno luksuzen, ampak ni pa tudi čisto star, da bi ga pustil brez kaska. Po nekaj prebranih forumih sem ugotovil, da kasko ni samo za nove avte. Ne rabim full kaska, ampak vsaj delni kasko za krajo, vandalizem in točo. To se mi je zdelo smiselno.  

Katero zavarovanje avta sem izbral?

  • Osnovno zavarovanje avta, ker je obvezno.  
  • Delni kasko, ker se ne bi rad tolkel po glavi, če mi kdo na parkirišču popraska avto in pobegne.
  • Asistenca na cesti, ker mi ne diši ideja, da ob treh zjutraj čakam vlečno službo brez pomoči.
  • Zavarovanje stekel, ker si res ne želim menjave vetrobranskega stekla na svoje stroške.

V eni uri sem uredil vse, prihranil nekaj denarja in zavaroval še nekaj dodatnih stvari. Če bi samo slepo podaljšal staro polico, bi plačal več in imel manj kritja.

Torej, kaj sem se naučil? Da ne čakaj zadnjo minuto in si vzemi 15 minut, da preveriš, kaj dejansko potrebuješ. Lahko prihraniš lep kupček denarja in se izogneš marsikateri neumnosti. 

1 2 3 4 5 >»